Budapest: vég

Tako, po napornem in razburljivem potovanju smo se v četrtek zvečer zaspane in utrujene vrnile domov. Osvojile smo srebro, pred glasbeno šolo pa smo zato dočakale sprejem, ki ga nismo pričakovale.
Se opravičujem, ker po Budapest II. ni bilo ničesar več, razlog je sledeč - v torek smo se zelo pozno vrnile v hotel, naslednji dan pa mi je zmanjkalo forintov, saj hotelski uslužbenci niso bili kaj prida radodarni s podarjanjem brezplačnih minut na spletu. Bom nadoknadila.

Day 1, Sunday: Brežice - Budapest
Ob 8. uri zjutraj se s kovčki v prtljažnikih in manjšimi odejicami pod rokami odpeljemo novim dogodivščinam naproti (tako piše v knjigi 5 prijateljev, tokrat nas je bilo 25 :). Vse dobre volje, le jaz z glavobolom, vročino in odtekajočim nosom. Na prvi bencinski postaji si tako kupim čaj z medom, nato pa vse do Madžarske nič. Malo spimo, se še več pogovarjamo in smejimo. Moj glas ni kaj prida, zato sem raje tiho.
Kaj kmalu spoznamo, da bi lahko s seboj vzele več majic s kratkimi rokavi ter manj dežnikov, škornjev in toplih puloverjev. Sonce je neutrudljivo pripeka, tako da se sredi madžarskih polj in ravnin zbudim v pravo poletje. Ostalo veste ;)


Day 2, Monday: Budapest - competition, West End City Center
Tekmovanje, pohajkovanje po trgovinah - relaksacija. Imajo smešna ogledala, v katerih izgledaš nekako takole:

Day 3, Tuesday: Budapest - Concert of Friendship, dinner Čarda
Zbudimo se v toplo dopoldne, zajtrkujemo in odrinemo kamor koli hočemo. Skupaj še z nekaterimi članicami zbora obiščemo živalski vrt (zadnje čase zahajam samo še tam :). Nastavljamo se sončku, vihamo nos nad smradom orjaških prašičev in pozdravljamo žirafe, ki so prišle kar malce preblizu. Privoščimo si zdravo velemestno kosilo - krompirček, zrezek in kečap. Nazadnje mi zaradi nesramnosti blagajničarke prekipi in ji povem nekaj mastnih nazaj. Kdo ji je kriv, da je imela slab dan? Drobiž mi je vrgla na krožnik, padel je v kečap, potem se je razburjala in začela preklinjati. Potem pa naj jaz pazim na svoj jezik. Pa še kaj.
Na koncertu prijateljstva sploh ne vemo eden za drugega, kaj šele, da bi nas kdo predstavil. Na koncu izvemo, da so bili tam zbori iz Češke, Hrvaške, Združenih držav Amerike, Finske in Slovenije. Vse prezeble in brez glasov zaradi mraza se odpeljemo nazaj proti našemu hotelu.

Day 4, Wednesday: Budapest - Margarets Island, Welness&Spa, Grand Pri Concert
Takoj po zajtrku odrinemo na Margaretin otok, ki se razprostira sredi Donave in je dolg 2 km. Prečkamo most, ki se zaradi prometa nevarno dviga in spušča, se razdelimo v skupine in raziskujemo otok. Na otoku je največji madžarski park - ljudje se sončijo na soncu, klepetajo in sprehajajo. Moram dodati, da smo imele veliko srečo z vremenom, saj so nam bili sončni žarki vse dni naklonjeni, zato je tudi v parku ta čas vse cvetelo. Ob 12. uri po nas z avtobusom pride Dejan, naš vestni šofer. Nekatere od nas ostanejo v parku in si ogledajo še grad in grajsko obzidje, ostale pa se odpeljemo nazaj proti hotelu, kjer zopet lahko počnemo kar nam poželi srce.
Tjaša, Silvija in moja malenkost peš odrinemo proti bližnjemu Welness&Spa centru, ki je urejen v popolnoma starorimskem slogu. Uživamo v topli vodi, sunčku in savni. Moj prehlad je že skoraj dokončno izginil, ta dan samo še smrkam in malce kiham. Na koncu se stuširamo, posušimo in odhitimo nazaj proti hotelu, kjer imamo še malo časa za počitek, nato pa se vse skupaj odpeljemo na koncertno dvorano na Grand Pri. Tam so zbrani vsi zbori letošnjega mednarodnega tekmovanja, vse od Američanov, Fincev, Švedov, Norvežanov, Rusov, Čehov, Hrvatov, Srbov, Madžarov, Slovencev, pa do Filipincev in Južno Afričanov. Koncert traja 2 uri - že po pol ure nam je vse začelo presedati, saj je moderna glasba zelo težka za poslušanje, kaj šele izvajanje. Neke harmonije ni, ogromno je klastrov in neprepoznavnih glasov in šumov. Grand Pri osvojijo Finci; njihove pesmi so bile izjemno težke in dovršene v celoti. Ob 23h prispemo v hotel in izmučene popadamo v postelje. Naslednji dan - čas za odhod.

Day 5, Thursday: Budapest - Bistrica ob Sotli - Brežice
Zjutraj se s Tjašo bolj zgodaj dvigneva iz postelje, da lahko spakirava vse potrebno, da ne bi česar koli pozabili. Ko je vse na varnem v kovčkih, odhitiva na zajtrk, po zajtrku pa sledi odhod. Odpeljemo se na Citadelo, to je vzpetina v Budimpešti, na strani Buda, s koder imaš prečudovit pogled na celotno mesto. Odkrijem krasen šal in zbijem ceno, češ, da nimam toliko denarja, kot je bila začetna cena. S preostalimi (skritimi!) forinti si privoščim še zadnji sladoled, saj me grlo več ne boli in tudi prehlad je popolnoma ponehal. Naredimo še nekaj gasilskih fotografij, nato pa se veselo odpeljemo proti domu. Ko pridemo ven iz mesta, opazimo, kako je že vse zeleno in cvetoče. V mestu namreč nismo imele občutka, saj je bil v tistem našem predelu, skoraj sam beton.
Kar kmalu prispemo v našo Slovenijo, začudene nad zelenjem. Na hitro izvemo še nekaj novic, saj smo tam zaradi jezika bile odrezane od sveta in svetovnih novic. Katastrofalni potres v Italiji - pojma nismo imele. Ustavimo se pri kmečki hiši, ki je v lasti družine ene od članic. Pogostijo nas s pravo domačo hrano in pijačo, torej vinom. Ogledamo si notranjost in se odločimo, da bi bil kraj primeren za piknike. Brez petja ne gre - nekaj še zapojemo in (končno) odrinemo proti Brežicam. Pred glasbeno šolo nas pričaka ravnatelj z nekaj profesorji. Bobni tolčejo, nam gre na smeh od presenečenja - bilo je lepo, od začetka do konca.