Spet in znova

Opažam, da se vedno znova vračam k stari podlogi, ki sem jo imela (in jo še imam) najdlje. Ne vem zakaj, vendar me nikoli ne razočara, redkokdaj se je naveličam. Zato je spet tu.
Hkrati pa opažam, da vedno redkeje pišem objave, sem na spletu in na sploh sedim pred računalnikom. Razlog mi je že dolgo znan: pomanjkanje idej in predvsem časa. Ker pa mi blog ter pisanje tega pomeni veliko in je zame neprecenljiv, ne bom tako zlahka odnehala in ga zapustila. Ustrezajo mi vikendi, ko se lahko malce sprostim in odmislim težave s šolo in obveznostmi. Med tednom tako res nimam časa in pa predvsem dostopa do računalnika, ki bi mi omagočala pogostejše pisanje objav. Ampak saj veste, pomembna je kvaliteta, ne kvantiteta.

Lani tak čas sem se še brezskrbno podajala v začetne vode 1. letnika, letošnje leto in 2. letnik pa se od prejšnjega močno razlikujeta. Kar hitro so nam že določili datume pisnih ocenjevanj, medtem ko se je ustno že začelo - zame ne ravno uspešno. Tu se zopet, kot že vsako šolsko leto poprej, zanašam na "slab začetek, dober konec". Le da se zdaj moram kar pošteno pripraviti k temu, da spet gledam na vse to kot en velik optimist.



Danes je lep dan, za konec septembra nenavadno topel. Vsak dan je lahko takšen, čeprav samo v mislih.
Vi pa lahko kmalu začnete pričakovati Majino poboljšanje in spet pogostejše pisanje postov.

Imejte se fajn ;)