Poletje & co.

Pozdravljeni!

Oglašam se vam iz neprezračene, zadušljive in soparne pisarne v domači hiši. Kot lahko sami opazite, so še vedno poletne počitnice, temperature vztrajajo na visoki ravni, zato se najraje zadržujem v klimatiziranih in prezračenih prostorih. Ven lahko stopim šele proti večeru ali zgodaj zjutraj, kar pa se zelo redko zgodi.

Počitniškega dela še nimam, saj sem zanj zaprosila prepozno, najverjetneje pa se bo nekaj našlo v avgustu, tako da se tega že pošteno veselim. Moje počitnice so tako zapolnjene z lenarjenjem na tretjo potenco.

V soboto se je na Bledu odvijal tek okoli blejskega jezera, ki se ga je udeležil tudi del naše družine. Ostali smo se raje prepustili svežini vode, hladne pijače in v splošnem ohlajenega dneva.

V iskanju zaslužka pri študentskih servisih, odganjanju vročine, z željami po osvežitvi,
Maja

V Mariboru

je lepo.

S Špelo sva na vlaku preganjali dolgčas, medtem ko je sonce ves dan neprekinjeno žgalo vse na svoji poti.

Še vedno je moje delovanje na oznaki "off", zato bodo objave na blog prikapljale bolj redko kot sicer.

Uživajte,
Maja d sanšajn edikt**

Odklop v vročini poletja

Prejšnje dneve sem uspela preživeti, brez da bi enkrat pomislila na blog, facebook in podobne spletne strani. Nisem jih pogrešala, sedaj pa, ko sem doma, še vedno ne vem, kaj naj napišem in kako naj organiziram svoj čas, ki je bil po navadi posvečen bloganju.

Vse tiste besede "pisala bom takrat, ko bom to potrebovala", so se čez leto nekoliko izjalovile, saj so včasih ideje prihajale iz nič, preprosto zato, ker ni bilo drugega za početi. In sedaj so poletne počitnice, tisti dnevi in meseci v letu, ko lahko človek pričakuje od sebe popolno sprostitev in trenutno pozabo na ves stres in obremenitve. Pa le ni tako. Največkrat sem preveč lena, da bi sploh prišla do računalnika, se usedla na moj že precej utrujen stol izpred nekaj stoletij, in nekaj spodobnega spacala skupaj. Pa vseeno ni tako preprosto. In ker sem z možgani na off že nekaj dni, čivave pa nimam, bom pač počakala še nekaj časa, dokler mi poletje vsaj malo ne odleti iz misli. Kdaj se bo to zgodilo, ne vem. Danes skočiva z Robijem v filmski večer, jutri s Špelo v Maribor na obujanje spominov iz Nerezin, vprašanje, kaj se bo zgodilo v petek ... Če zaključim: nič mi ne manjka.
Vendar vseeno, le kdo bi si mislil, da preostanek prostega časa še vedno raje preživljam na hladnem, z dobro knjigo v roki, z vetrom v laseh v zgodnjih večerih, kot pa tu, pred sijočim-nepomembnim-nezdravim ekranom? Presenečam se.

Preživite lepe dneve,

Maja

Nerezine: Bučanje 2009

Ko smo se pred 11 dnevi odpravljali na otok Lošinj, si niti z najboljšimi močmi nisem mogla predstavljati, da bo tako. O Nerezinah sem slišala veliko najrazličnejših stvari, povečini pa so bile pohvale in le najboljši vtisi o preživetih počitnicah v naselju Bučanje.


Že v prvih dneh, se je ustvaril nekakšen ritual, zaradi katerega so si bili dnevi podobni kot jajce jajcu. S Špelo sva zaradi poznih prihodov domov po navadi spali do poznih dopoldanskih ur, nato smo za kakšno uro smuknili na plažo. Imeli smo veliko srečo, saj smo imeli ves čas dopusta vroče in sončno vreme. Vsak večer je bila na spisku obvezna odbojka, ki smo jo v teh dneh preigrali zared ogromno. Po odbojki pa tuš, nekaj malega za pojest, nato pa s super družbo uživanje nekje ob morju. Že od začetka naših počitnic so bile v naselju že Katarina, Tjaša Z. in Tjaša Š. ter Nina, nato pa smo spoznale še sproščene in odprte Mariborčane in enega Kranjčana, ki so dodatno popestrili preostale dni.

Z leti je postalo že tradicionalno, da iz lepega in toplega vremena pridemo v veter, meglo in navsezadnje tudi dež. Tudi letos ni bilo nobene izjeme, vso pot nazaj nas je lepo in vztrajno pralo.
Obljubili smo, da se naslednje leto zopet vrnemo, saj nam še nikjer ni bilo tako všeč kot letos. Upamo na enak termin, enako družbo, enako vreme.